Glavkom

Največja nevarnost je njena prikritost, tako imenovana tudi kot tihi ubijalec, saj razen progresivnega slabšanja perifernega vida ni nobenih simptomov. Ker centrali vid, s katerim gledamo in vidimo podrobnosti, ni prizadet, največkrat niti ne opazimo, da se z očesom kaj dogaja, zato je največkrat stanje odkrito prepozno.

Glavkom je drugi najpogostejši vtrok slepote na svetu. Lahko se pojavi v enem ali obeh očesih.

Največkrat do poškodb pride zaradi povišanega očesnega pritiska. Očesni pritisk nastane, če se očesna tekočina/vodica iz očesa ne izloča dovolj učinkovito ali pa je proizvodanja te tekočine s strani ciliarne mišice prevelika.

Poznamo več oblik bolezni, najpogostejša je primarni glavkom odprtega zakotja, ki nastane predvsem pri starejših od 40 let, pogostost je približno 0,2%. Po 70 letu na naraste in je prisotna med 5-10% prebivalstva. Ta oblika bolezni ima dedno zasnovo, zato je pri očesnemu pregledu pomembno omeniti, kdo v vaši družini je morebiti imel to obliko bolezni, da se opravi dodatne teste za glavkom.

Sekundarni glavkom pa je poslediva drugih očesnih ali sistemskih bolezni, npr. Sladkorne bolezni. Glavkom zaprtega zakotja pa je tista oblika, ki poteka agresivneje skupaj z bolečinami, žgočim občutkom, hitrim poslabšanjem vida, rdečino, lahko pa so prisotni tudi glavoboli, slabost ali bruhanje.

Simptomi glavkoma:

• Zmanjšano vidno polje
• Zmanjšana sigurnost pri gledanju ponoči in slabših svetlobnih pogojih
• Rdeče, pekoče in razdražjive oči
• Boleče oko na dotik

Rešitve pri glavkomu:

• Obisk očesnega specialista in diagnostika
• Pregled vidnega polja
• Slikanje očesnega ozadja z OCT-jem (optična koherentna tomografija)
• Farmakološko zdravljenje s kapljicami (znižanje očesnega pritiska)
• Operacija