Kratkovidnost (miopija)

Kratkovidnost (miopija) je najpogostejša napaka očesa, kjer ima oseba težave z razpoznavanjem in razločevanjem stvari v daljavi. Napaka se pojavi zaradi daljše zgradbe očesa, zato se svetlobni žarki zberejo pred končnim ciljem, mrežnico. Problem lahko nastane tudi zaradi prevelike lomne vrednosti roženice in leče v razmerju do dolžine normalnega očesnega zrkla, ki normalno meri približno 24 mm. Znaki kratkovidnosti se pojavijo že v zgodnjih letih odraščanja, več možnosti za nastanek pa imajo posamezniki, katerih starši so tudi kratkovidni. Povrpečna refraktivna vrednost otroka pri rojstvu je +2.00, nato pa se skozi proces emetropizacije razvije glede na okolje in dedni material staršev. Če sta oba starša kratkovidna je zelo velika možnost da bo kratkoviden tudi otrok, kar priča 30-60% možnosti. Na svetu je trenutno kar 1.6 milijard kratkovidnih ljudi, kar je že skoraj petina vsega prebivalstva. Študija v ZDA je pokazala, da je bilo v letu 1972 25% Američanov kratkovidnih. Ta številka je do leta 2004 narasla na kar 41.6%, v letu 2030 pa je predviden še večji procent kratkovidnih in to kar 62%. Nedonošenčki in majhni doječnki imajo večjo tendenco za rast miopije, ter tudi višino kratkovidnosti, ki jo oseba razvije. Proces emetropizacije in rasti očesa se zaključi med tretjim in petim letom življenja. Kratkovidnost je najbolj prisotna med Azijci in Judi, kar priča dejstvo, da je med Tajvanci kar 84% mladostnikov kratkovidnih pri osemnajstih letih (Taiwan study). Po končani telesni rasti se dioptrija normalno ustavi, kjer doseže nizko stopnjo do 3.00 dioptrije ali pa srednjo do 6.00 dioptrij. V nekaterih primerih lahko mijopija napreduje do -20.00 ali celo -30.00 dioptrij, kjer se tudi pojavi težava s korigiranjem tolikšne vrednosti. Kratkovidna oseba nima drugače nikakršnih težav z bližinskim vidom, razen v primeru da je prisoten tudi astigmatizem ali patološke spremembe. Astigmatizem je očesna napaka, ki nastane zaradi neenakomerne ukrivljenosti roženice ali leče. Z drugimi besedami površina roženice spominja bolj na rugbi žogo kot na nogometno, zato se svetlobni žarki pri prehodu skozi roženico in lečo lomijo neenakomerno. Nekateri žarki se izostrijo na mrežnici, nekateri pa pred iz za njo, zaradi česa nastane motna in nejasna slika. Vid osebe z astigmatizmom lahko orišemo s pogledom v zaobljeno podolgovato jedilno žlico in rezultat, ki ga vidimo je podolgovata in nejasna slika. Astigmatizem se pojavlja v povezavi s kratkovidnostjo, daljnovidnostjo in tudi starostnim vidom (presbiopijo). Stopnja astigmatizma se skozi življenje ne spreminja, kljub morebitnim spremembam kratkovidnosti ali daljnovidnosti.  Astigmatizem je zelo pogost pojav in je prisoten pri skoraj vseh ljudeh, ki potrebujejo očala za korekcijo vida.

Morebitni drugi znaki kratkovidnosti so tudi škiljenje navzven zaradi prekomernega delovanja očesne mišice (lateral rectus), glavoboli in utrujenost,  občutek napora v očeh pri športu ali med vožnjo ali pripiranje očesne veke pri gledanju v daljavo, saj lahko tako s priprtjem zenic zmanjša razpršilne kroge in tako lažje izostri predmet v daljavi. Dandanes obstaja kar nekaj načinov kako ukrepati pri kratkovidnosti. Seveda je predpogoj obisk očesnega specialista, ki ima ustrezno znanje, ter seveda vse je odvisno od želje posameznika. Prva rešitev so očala s konkavnimi (minus) stekli in enožariščne kontaktne leče. Pri visoki dioptriji, razgibanem življenjskem stilu ali pa ljudje z morebitnimi  težavami pri delu zaradi dioptrije, je ena izmed rešitev tudi operacija oz laserski poseg za zmanjšanje dioptrije. Ena izmed najbolj poznanih je PRK ali Fotorefraktivna Keratektomija, kjer laser odstrani sloj tkiva na roženici, pri čemer se izboljša lomnost žarkov, ki se zbirajo na mrežnici. Sledi LASIK, kjer se zareže majhen zavihek na roženici, nato pa se z laserjem odstrani določeno količino tkiva, ki je potreben za preoblikovanje očesa za pridobitev idealnih razmerij. Na koncu je zavihek položen nazaj na prvotno mesto in postopek je zaključen. Preoblikovanje roženice ali Ortokeratologija je v Sloveniji dokaj slabo poznat način, kjer z nočno nošnjo posebnih poltrdih kontaktnih leč izboljšate svoj vid preko dneva. Ta postopek se ponavljaiz dneva v dan, opravlja pa tudi funkcijo znižanje hitrosti večanja kratkovidnosti. Ta metoda je primerna pri nizki in zmerni dioptriji, predvsem pa pri mladih, ki še niso primerni kandidati za Lasik operacijo. Na tržišču poleg tega obstajajo tudi drugi načini, a so pri nas še kar tabu. 7-methyxanthine je bil dokazan, da poveča concentracijo in razširi kolagenske strukture sklere, katera je odgovorna za rast oz elongacijo zrkla. Prvič se je uporaba te učinkovine pojavila na Danskem v obliki tablet, katere so zdravniki predpisovali za zmanjšanju oz upočasnitvi rasti kratkovidnosti. Atropin je poznan že kar nekaj stoletij, prvič pa so ga uporabljale kot anastetik pri operacijah. Atropin, znan tudi kot »bella donna« izvira iz Italijanske besede za »lego gospo«, zato ker so zelišče oz travo uporabljali tudi za širjenje zenic, saj so široke zenice pri ženski pomenile atraktivnost in poželjivost. Dandanes se atropin uporablja kot cikloplegik, učinkovina ki razširi zenice pri okulističnem pregledu, s čimer je omogočen natančen pregled mrežnice. Atropin blokira akomodacijo, saj ohromi ciliarno mišico in deloma tudi mrežnico, zaradi česar se lahko tudi zaustavi rast zrkla. Manjša koncentracija atropina, npr. 0,01% ima isti efekt na mrežnico, a s tem da je funkcija zenice še vedno aktivna.

Na kaj morate biti pozorni?

• Pomembno je da se očala nosijo samo za daljavo, četudi lahko posameznik z očali vidi na blizu, a se pri tem očesna leča izjemno napreza da nevtralizira dano dioptrijo in omogoča oster vid na blizu
• Nošnja očal na blizu je med drugim eden izmed razlogov zakaj dioptrija pri kratkovidnem človeku dioptrija stalno narašča
• Pomembno je tudi, da med delom na blizu ohranjamo pravilno držo, ustrezno osvetljavo in da si oči odpočijemo z gledanjem v daljavo
• Nositi je potrebno sončna očala, ki ščitijo oko pred škodljivimi UV žarki, da se stanje ne slabša

Zanimive študije o kratkovidnosti:

• Dekleta so nagnjena k večji možnosti pojava kratkovidnosti
• Prej ko otrok razvije kratkovidnost, višja bo končna dioptrija
• Otroci začnejo razvijati kratkovidnost po 5 oz. 6 letu starosti
• Kratkovidnost je ekstremno majhna, skoraj ne obstaja med nepismenimi in zelo pogosta med pismenimi ljudmi
• Z dolgotrajnim delom na blizu je velika verjetnost da razviješ kratkovidnost

Kako lahko zmanjšate možnosti za pojav kratkovidnosti?

• Razdalja pri branju mora biti nekje med dolžino rok in razdaljo, ko nasloniš brado na svoje dlani in pri tem bereš čtivo pod komolci. Manjša je razdalja med knjigo in očmi, bolj se oko utruja pri fokusiranju, kar vodi v pekoč in dražljiv občutek
• Pravilo 20/20/20, da vsakih 20 minut dela na blizu narediš pavzo za 20 sekund s tem da gledaš nekaj oddaljenega več kot 20 metrov.
• Premori med branjem so nujno potrebni, da se oko rahlo spočije. Nepisano pravilo je, da na vsakih 40 minut branja oz dela na bližini porabiš naslednjih 10 minut za počitek. Tudi 10 ali 14-urni delavnik s pravilnimi prekinitvami ne bo negativno deloval na oči. Med učenjem ali branjem pa lahko recimo konec vsakega odstavka razbremeniš očesne mišice samo s pogledom visoko navzgor. Sploh med mladino, katerih očesa se še razvijajo, bi morali pogledati navzgor redno in s tem razbremenili mišice in tako preprečili nastanek očesnih krčev in preutrujenosti, kar lahko vpliva na dokončen razvoj očesnega zrkla
• Delovna površina mora biti postavljena blizu okna, saj s pogledom v daljavo razbremeniš mišice in posledično tudi preprečiš splošno utrujenost možganov, kar je verjetno najbolj pogost razlog, ki nas odvrača od dela/učenja
• Osvetljenost delovne površine bi morala biti vedno enaka dnevni svetlobi ali močnejša. Odsvetovane so migljajoče luči, katerih mi sami ne zaznamo, a jih neprestano zaznava naše oko
• Položaj gledanja televizije mora biti vsaj 5-kratnik diagonale zaslona in sobna razsvetljava mora ostati prižgana. Gledanje televizije v temi povzroča obremenitev oči in pekoč, solzav občutek, ki pogosto povzroča glavobole
• Pokončna drža pri branju je idealna, zato je daljše branje v ležečem, sploh branje na trebuhu toplo odsvetovan
• Med boleznijo mora počivati celo telo, a velikokrat pozabimo na oči, saj še vedno gledamo televizijo, mogoče še več kot bi jo gledali zdravi.
• Več študij je prikazalo naraščanje dioptrije med dijaki in študenti, kateri se pogosto učijo v večernih in nočnih urah. Po koncu dneva je utrujeno oko v utrujenem telesu še kako podvrženo k večji možnosti nastanka kratkovidnosti zaradi prekomerne utrujenosti očesa. Študije kažejo, da se oko neprimerno bolj utruja in napreza kot bi bilo to normalno, saj prestopi prag povprečnega delovanja. Študij oz delo v jutrih s spočitimi očmi ne kaže nobenih znakov v povezavi s slabšanjem vida.

 

Morgan I, Rose K. How genetic is school myopia? Prog. Retin. Eye Res. 24(1), 1–38 (2005).